1.      SPLOŠNO
2.      PREDPOGOJI ZA UPORABO TERMINIRANJA
3.      ŠIFRANTI
         Tehnološke enote
         Normativi
         Medoperacijski zastoji
4.      TERMINIRANJE
         Vključevanje dokumentov v terminiranje
         Uvoz v terminiranje
         Terminiranje
         Gantogram
         Izvozi
5.      SPREMLJANJE REALIZACIJE
6.      ANALIZE

SPLOŠNO

Modul terminiranje je dodatek programskemu paketu VPro.

Namenjen je finemu planiranju oziroma terminiranju:

• kapacitet tehnoloških enot (strojev oziroma delavcev),
• nabave potrebnih sestavin,
• kooperacije.

Z modulom terminiranje lahko lažje ugotavljamo kritične točke, ki jih predstavljajo prevelike potrebe po kapacitetah in morebitno zamujanje pri naročanju materialov oziroma naročanje prevelike količine le-teh.

Terminiranje poteka po principu neomejenih kapacitet.
Terminirano lahko:

• delovne naloge (lansirane in nelansirane, serijske ali naročniške),
• naročila kupcev,
• interna naročila,
• kombinacijo teh.

Možno je terminiranje:

• nazaj (terminiramo glede na rok),
• naprej (terminiramo glede na prevzem materiala).

Z uporabo tega modula:

• bistveno izboljšamo doseganje želenih rokov proizvodnje,
• zmanjšamo potrebne zaloge materialov
• in lažje planiramo sodelovanje s kooperanti.
  
  

PREDPOGOJI ZA UPORABO TERMINIRANJA

Pogoji za uporabo modula PRO.3 Terminiranje so:

• kupljen modul PRO.3 Serijska proizvodnja ali PRO.3 Naročniška proizvodnja,
• urejen šifrant tehnoloških enot (strojev in delavcev),
• urejen šifrant delovnih postopkov (operacij),
• urejen šifrant delovnih koledarjev (letni koledar, morebitni koledarji po izmenah …),
• normativi morajo imeti vnesene delovne postopke,
• sprotno ali vsaj dnevno evidentiranje opravljenega dela v računalniški sistem.

ŠIFRANTI

Osnovni šifranti pri terminiranju so delovni postopki, tehnološke enote, koledarji in normativi.

Tehnološke enote

Pri tehnoloških enotah določimo pomembne parametre stroja, ki vplivajo na terminiranje:

• tip tehnološke enote (stroj, delavec),
• bruto in neto kapacitete,
• število strojev, število pripadajočih delavcev in izkoristek stroja,
• delovni koledar po katerem se stroj ravna in možne izjeme.

Normativi

Normativi določajo sestavo izdelka oziroma polizdelka ter delovne postopke, ki določajo kako jih izdelamo.
Normativi združujejo sestavnice in tehnološke postopke, ustrezno zaporedje na dokumentu pa omogoča ugotavljanje pripadnosti material ó delovni postopek.

Na normativu določimo:

• pripravljalne, operacijske in zaključne čase,
• tehnološko enoto,
• tip pripravljalno – zaključnega časa,
• prekrivanje med operacijami,
• število potrebnih delavcev za izvedbo operacije

Poleg materialnih potreb in predkalkulacije, vneseni podatki omogočajo tudi terminiranje.

Medoperacijski zastoji

Med posameznimi operacijami, pred prvo in po zadnji operaciji, želimo imeti določene privzete zamike.

Noben izdelek namreč ne moremo narediti tako hitro kot to določajo sami časi na operacijah.
Neko omaro bi tako, brez operacijskih zastojev, morali narediti v nekaj urah, dejansko pa se zavedamo, da je potreben čas za:

• pripravo delovnega naloga,
• med posameznimi operacijami poteka začasno skladiščenje,
• med dokončanjem in odpremo prav tako mine nek čas.

Realen končni čas izvedbe je tako daljši kot en dan.

Vse navedeno moramo upoštevati tudi v terminiranju.

Planirane zamike določimo v tabeli medoperacijskih zastojev.

TERMINIRANJE

Vključevanje dokumentov v terminiranje

V terminiranje lahko po želji uvažamo:

• naročila kupcev,
• interna naročila,
• delovne naloge, ki so v fazi priprave (še niso lansirani),
• in lansirane delovne naloge (to pomeni, da je zanje razpisana delovna dokumentacija).

Pri tem lahko kateregakoli od navedenih dokumentov posamično izločimo iz terminiranja.

Določimo lahko tudi tip terminiranja materialnih potreb in sicer:

• glede na rok dejanskih potreb v proizvodnji,
• glede na začetek proizvodnje,
• ali vklop ročnega planiranja nabave.

Roke na posameznih pozicijah delovnih nalogov lahko tudi fiksiramo, tako da nanje terminiranje nima vpliva.

Uvoz v terminiranje

Obstaja več načinov uvoza v terminiranje, pri čemer favoriziramo nočni uvoz, seveda pa so možni tudi sprotni uvozi na zahtevo.

Uvoz je narejen tako, da ustrezno uvaža tudi podnaloge, pri čemer lahko imajo podnalogi optimizirano količino izdelave polizdelka.

Terminiranje

Terminiranje za vsako pozicijo, na osnovi:

1. delovnega koledarja, ki je definiran na tehnološki enoti,
2. planiranih izjem ter zastojev,
3. in predvidenega trajanja operacije zmanjšanega za procent realizacije,

izračuna terminiran začetek in konec dela.

Enako pa velja tudi za vse operacijske in delovne liste, ki tem pozicijam pripadajo.
Glede na nastavitve se poažurirajo tudi roki na materialnih potrebah (materialnih listih in zahtevnicah).

Gantogram

Terminiranje vsebuje modul, ki omogoča grafičen prikaz:

• gantograma
• in zasedenosti tehnoloških enot,

bodisi za posamezen delovni nalog ali za skupino.

Prikaz poteka dela operacij.

Prikaz zasedbe tehnoloških enot:

Kombinacija:

Analitičen prikaz pozicij brez gantograma.

Za vsako pozicijo lahko dobimo točne podatke o rokih in terminiranju:

Iz tega prikaza je možen direkten vpogled in spreminjanje pripadajočih dokumentov, ki določajo materialne in časovne potrebe.

Analiza:

In vnos …

Prikaz je možen v različnih časovnih enotah, od minutnega do mesečnega.

Dodani so tudi ustrezni pregledi in izpisi na papir.

Izvozi

Prav tako je omogočen izvoz v MS – project.

SPREMLJANJE REALIZACIJE

Opravljeno delo se evidentira na poseben dokument za evidentiranje dela (LO ali LU) in sicer:

• porabljen čas,
• izdelane količine na posamezni operaciji.

Glede na te podatke, se ustrezno spremenijo predvideni časi trajanja operacij.

V primeru, da želite dobre rezultate terminiranja, je potrebno čim bolj ažurno spremljati in evidentirati dogodke v proizvodnji. Zaželeno je, da to delate preko terminalov ali pa vsaj dnevno z ročnim vnosom na dokumente.

ANALIZE

Vključene analize omogoča pregled v stanje na mnogo načinov.

V splošnem je možno analizirati podatke po:

• stroškovnih mestih,
• delovnih centrih,
• tehnoloških enotah,
• operacijskih listih,
• tednih in dnevih.

Primer analitičnega pregleda, kjer so razvidne zamude, zasedenost z delovnimi nalogi in naročili ter procent zasedbe.

Poleg analitičnih pogledov, so dodani tudi kumulativni.

Analize omogočajo tudi vrtanje v globino, kar omogoča najprej pregled iskanja presežkov znotraj delovnega centra, nato tehnološke enote, znotraj tega pa tudi po posameznih operacijskih listih.

Želene roke oziroma zasedenost kapacitet nato urejamo:

• s spreminjanjem in dodajanjem novih kapacitet / tehnoloških enot,
• s spreminjanjem delovnih koledarjev (podaljšanim delovnim časom in turnusi),
• s spreminjanjem rokov,
• z uporabo kooperacije,
• in podobno …