Pri izdelavi davčnega obračuna je letos treba upoštevati novosti, ki se nanašajo na prenehanje dejavnosti zaradi smrti, stečaja ali preoblikovanja podjetnika.

Spremembe Zakona o davčnem postopku (ZDav-2B), ki so v večini primerov začele veljati s 1. januarjem 2010, so obširne. V času izdelave davčnega obračuna velja posebej omeniti novosti predlaganja davčnega obračuna davčnemu organu v vseh posebnih primerih, kot je smrt davčnega zavezanca, statusno preoblikovanje in podobni manj pogosti dogodki v delovanju podjetja in podjetnika.

Davčni zavezanec, ki opravlja dejavnost, v davčnem obračunu izračuna akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti za obdobje davčnega leta, ki je koledarsko leto, in predloži napoved dohodka iz dejavnosti davčnemu organu do 31. marca tekočega leta za minulo leto. Problem pa nastopi, ko se dejavnost ne izvaja celotno davčno obdobje, ker nastopi kateri od manj običajnih primerov prenehanja delovanja podjetnika:

• smrt davčnega zavezanca,
• uvedba stečajnega postopka,
• uvedba postopka prisilne poravnave,
• statusno preoblikovanje,
• prenos dela podjetja.

Ob tem odslej velja novo splošno pravilo, da se obdobje, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti in ne več dan pred dnem prenehanja opravljanja dejavnosti. Prav tako se z novim 297. členom ZDavP-2 za vse primere prenehanja opravljanja dejavnosti med letom podaljšuje rok predložitve davčnega obračuna s 30 na 60 dni, ki prične teči naslednji dan po prenehanju opravljanja dejavnosti.

Za vsak posamezen primer pa je treba upoštevati še posebnosti:

A. Smrt davčnega zavezanca

V primeru smrti davčnega zavezanca se odslej ločeno izračuna akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti posebej za obdobje,

1. ki se konča z dnem smrti davčnega zavezanca in
2. ki se začne s prvim dnem po smrti davčnega zavezanca in konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti.

Pri tem gre lahko tudi za razdelitev obračuna na več obdobij v tistem primeru, ko po dnevu smrti davčnega zavezanca do zadnjega dneva davčnega leta še ne pride do prenehanja opravljanja dejavnosti z izbrisom iz ustreznega matičnega registra.

To tudi pomeni, da je treba davčni obračun predložiti davčnemu organu:

• za obdobje, ki se konča z dnem smrti davčnega zavezanca, v 60 dneh po smrti davčnega zavezanca in
• za obdobje, ki se konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti, v 60 dneh po dnevu prenehanja opravljanja dejavnosti.

Če po dnevu smrti davčnega zavezanca do zadnjega dneva davčnega obdobja (do 31. 12.) še ni prišlo do prenehanja opravljanja dejavnosti z izbrisom iz ustreznega matičnega registra oziroma evidence, je treba predložiti davčni obračun tudi za to obdobje in za vsako morebitno naslednje davčno leto, ki sledi do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti – torej do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

Če se davčno obdobje konča med davčnim letom zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti (izbris iz ustreznega matičnega registra oziroma evidence), pa se mora davčni obračun predložiti v 60 dneh po dnevu prenehanja opravljanja dejavnosti.

B. Statusno preoblikovanje podjetnika

V primeru statusnega preoblikovanja podjetnika v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1), se obdobje, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, konča na obračunski dan statusnega preoblikovanja podjetnika, razen v primeru, ko po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. Navedeno velja tudi za primer, ko fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ki ni opredeljena kot podjetnik po ZGD-1, izvede prenos podjetja, s katerim opravlja dejavnost na novo družbo oziroma prevzemno družbo na način, kot velja za podjetnika po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in s tem preneha opravljati dejavnost.

Po novem davčni zavezanec predloži davčni obračun za obdobje od začetka davčnega leta do obračunskega dneva statusnega preoblikovanja podjetnika davčnemu organu v 30 dneh od vpisa statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. Z navedeno spremembo teče rok predložitve davčnega obračuna od dneva vpisa v sodni register in nič več od obračunskega dneva statusnega preoblikovanja. S tem je ureditev za podjetnika usklajena z ureditvijo za pravne osebe tudi v primeru združitve in spojitve.

Pri tem velja omeniti tudi izjemo, ki nastopi v primeru, ko po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. V tem primeru mora davčni zavezanec predložiti tudi obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na zadnji dan davčnega obdobja, ki sledi obračunskemu dnevu statusnega preoblikovanja (od 1. 1. do 31. 12.) in sicer najpozneje do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. To pa pomeni, da se popravi davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, sestavljen po obračunskem dnevu preoblikovanja po vpisu statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. Popravi se tako, da se izključijo podatki o poslovanju podjetnika za obdobje po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja podjetnika in sicer v 30 dneh po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register.

Prav tako nova pravna oseba v svoj davčni obračun, ki ga je sicer dolžna predložiti do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, vključi tudi podatke, ki se nanašajo na poslovanje podjetnika za obdobje po obračunskem dnevu podjetnika do konca davčnega leta. Nova pravna ali prevzemna oseba pa v davčni obračun vključi tudi predhodne akontacije prevzetega podjetnika. V primeru neplačila predhodnih akontacij se za izvršilni naslov davčne izvršbe šteje izvršljiv obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, na podlagi katerega je bil podjetnik, ki se je statusno preoblikoval, dolžan plačevati predhodne akontacije oziroma akontacijo dohodnine.

Glede na to, da je vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register lahko v skrajnem primeru izveden tik pred iztekom roka za predložitev davčnega obračuna (najpozneje do 31. 3. tekočega leta), lahko pravna oseba davčnemu organu predlaga predložitev davčnega obračuna tudi po izteku predpisanega roka.

C. Stečaj podjetnika

Ko davčni zavezanec zaradi stečaja preneha poslovati v prvem mesecu davčnega leta, predloži davčni obračun za preteklo in tekoče leto hkrati, najpozneje v 60 dneh po prenehanju opravljanja dejavnosti. Pri tem velja omeniti, da z dnem začetka stečajnega postopka pri osebnem stečaju tudi status podjetnika in zasebnika preneha, kar pomeni, da je to tudi njegov zadnji davčni obračun.

D. Prisilna poravnava

V primeru uvedbe postopka prisilne poravnave podjetnik sestavi davčni obračun na dan pred začetkom postopka prisilne poravnave, davčnemu organu pa ga predloži v 20 dneh po začetku postopka prisilne poravnave. S tem so podjetniki v primerljivem položaju kot pravne osebe, kot to možnost opredeljuje tudi 135. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Žal pa primer likvidacije podjetnika še vedno ni urejen, saj tako ZFPPIPP kot ZGD-1 urejata postopek prenehanja in postopek likvidacije (prostovoljna likvidacija) le za pravne osebe.

E. Prenos dela podjetja

Z novim 297. b členom je posebej urejeno predlaganje davčnega obračuna pri prenosu dela podjetja. Ne glede na nova splošna pravila davčni zavezanec ne sestavi davčnega obračuna na obračunski dan prenosa dela podjetja podjetnika, razen če je obračunski dan prenosa dela podjetja podjetnika izveden 31. 12. oziroma je enak zadnjemu dnevu davčnega obdobja, ki je koledarsko leto. V tem primeru davčni zavezanec predloži le davčni obračun, ki se sestavlja na zadnji dan davčnega leta, ki je enako koledarskemu letu. Prav tako davčni zavezanec v prvi davčni obračun po obračunskem dnevu prenosa ne vključi podatkov o poslovanju dela podjetja podjetnika, ki se prenaša.

Pri tem velja omeniti tudi izjemo, ko po obračunskem dnevu prenosa dela podjetja podjetnika do vključno 31. marca naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis prenosa dela podjetja v sodni register. V tem primeru predloži davčni zavezanec tudi davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo davčno leto (v katerem je bil določen obračunski dan prenosa dela podjetja) in sicer najpozneje v 30 dneh po 31. marcu tekočega leta, torej do 30. aprila tekočega leta. To pa pomeni, da je treba davčni obračun, ki je bil sestavljen po obračunskem dnevu prenosa dela podjetja podjetnika, popraviti in sicer tako, da se izključijo podatki o poslovanju dela podjetja podjetnika, ki se prenaša. Obračun se popravi v 30 dneh po vpisu prenosa dela podjetja podjetnika v sodni register in sicer tako pri prevzeti kot pri prevzemni pravni osebi.

V tem primeru se predhodne akontacije oziroma akontacije za obdobje od obračunskega dneva prenosa dela podjetja podjetnika v celoti štejejo kot akontacije podjetnika in se ne pripisujejo delu podjetja, ki se prenaša. Oba davčna zavezanca (podjetnik, ki še vedno posluje in novi podjetnik, ki je prevzel del dejavnosti) pa lahko zaprosita za spremembo davčne osnove pri obračunu akontacije.

Objavljeno: Podjetnik, Marec 2010, www.podjetnik.si, Avtor: Mojca Kunšek