Zadnja leta se je v izrazoslovje računalničarjev in posledično tudi uporabnikov njihovih programov in storitev prikradla besedna zveza »računalništvo v oblakih«. O tem imenu je že v stroki kar nekaj različnih razlag in žgočih debat, tako da je zmedenost zunanjih opazovalcev logična posledica trenutnih razmer. V tem članku se ne bomo spuščali v tehnične detajle arhitektur in tehnologij, ampak si bomo za začetek poskušali razjasniti tipe in namen različnih oblik računalništva v oblakih.

Najprej se posvetimo izrazu »računalništvo v oblakih« oziroma v izvirniku »Cloud Computing«. Oblak se v tej besedni zvezi uporablja kot prispodoba za internet, izvira pa iz simbola oblaka, ki ga najpogosteje uporabimo v diagramih kot prispodobo za globalno omrežje. Po drugi strani je oblak zelo dobra prispodoba za abstrakcijo zapletene infrastrukture in arhitekture, ki je potrebna za realizacijo vseh podprtih funkcionalnosti. In to računalništvo v oblakih tudi je – uporaba programskih in strojnih sredstev po internetu.
Kot že razlaga imena nakazuje, gre pri računalništvu v oblakih za premik iz uveljavljenih arhitektur informacijskih sistemov (mainframe, odjemalec strežnik) v novo sfero – internet oblak.
Ideja sploh ni tako revolucionarna, kot jo želijo nekateri prikazati, saj se težnje po licenciranju in plačevanju programske opreme glede na uporabo  - »po števcu« pojavljajo že od 60. let, res pa je, da so določene tehnologije morale dozoreti, da nam zdaj to dejansko omogočajo.

Koncept računalništva v oblaku tako združuje naslednje pojme:

• programska oprema kot storitev (software as a service - SaaS)
• platforma kot storitev (platform as  service - PaaS)
• infrastruktura kot storitev (infrastructure as a service - IaaS)

Zagotovo je na storitve SaaS naletel že vsak kolikor toliko reden uporabnik interneta. Čeprav verjetno le peščica uporabnikov Googlovega Gmaila ve, da uporablja SaaS, pa prav gotovo vsi uživamo v preprostosti in brezskrbnosti uporabe takšne aplikacije. Kompleksna in gigantska infrastruktura poštnega sistema je skrita pod lepo in uporabno masko spletne aplikacije, ki je za povrh dostopna preko brskalnika od koderkoli.

Za podporo izdelave programov v oblakih so bile razvite posebne računalniške platforme oziroma razvojna okolja, ki sledijo ideji zakupa po porabljenih sredstvih in jih združujemo pod imenom PaaS. Te platforme omogočajo  podporo v celotnem življenjskem ciklu programov, od razvoja in uporabe do vzdrževanja. Zelo grobo povedano je to SaaS brez aplikacije, ki jo programerji lahko naredijo sami in ponudijo na tržišču pod pogoji računalništva v oblakih.

Arhitekturno gledano se najnižje umesti IaaS, ki uporabnikom omogoča dinamično stopnjevanje zmogljivosti z zakupom navideznih strojev po trenutni potrebi. IaaS omogoča zakup oziroma najem virtualne infrastrukture z možnostjo dinamičnega prilagajanja zmogljivosti. Uporabnikom tako za povečanje prostora na svojem podatkovnem strežniku ali hitrosti aplikacijskega strežnika ni treba dokupiti strojne opreme, ampak samo spremenijo paket pri svojem ponudniku IaaS.

Dejstvo je, da je računalništvo v oblakih zelo širok pojem, ki se v vseh podvejah silovito razvija in tako riše smer nadaljnjega razvoja informatike. Kljub kar nekaj novim strahovom in vprašanjem, ki jih prinaša ta oblika arhitekture, pa so prav usmerjenost k uporabnosti, ekonomska upravičenost uporabe, razpoložljivost in dosegljivost  teh tehnologij vse več proizvajalcev programske opreme prepričale, da se priključijo karavani.

Tudi mi smo med njimi, več o tem pa preberite v naslednji številki.